Skozi razpoko so izginjale kokoši. Ko jo je razširil, je odkril mesto za 20.000 ljudi

Prebivalec turškega mesta Derinkuyu v regiji Kapadokija je poskušal ugotoviti, zakaj njegova perutnina nenehno izginja skozi ozko odprtino v kleti.

Ko je med prenovo hiše razširil razpoko v steni, ni imel pojma, da bo za njo našel prehod, ki vodi v ogromno podzemno mesto.

To naključno odkritje je razkrilo Derinkuyo – največje in najgloblje znano podzemno mesto v Turčiji, pravzaprav kompleks, ki se razteza približno 85 metrov pod površjem zemlje.

V podzemnem mestu bi lahko več mesecev preživelo tudi do 20.000 ljudi

Kapadokija je znana po mehkem vulkanskem tufu, ki tvori zanimive geološke strukture.

Ta kamnina je dovolj mehka, da jo je mogoče enostavno obdelovati, hkrati pa dovolj trda, da stoletja ohranja stabilnost velikih podzemnih struktur.

Na območju so najbolj znana prebivališča in zatočišča, ki so jih nekdanji prebivalci izdolbli v skale, danes pa so predvsem turistična atrakcija, ali pa so jih spremenili v "eksotične" hotelske sobe in apartmaje.

Na območju Derinkuya pa je sčasoma nastala kompleksna mreža predorov in med seboj povezanih prostorov.

V mestu so arheologi našli bivalne prostore, kuhinje, skladišča hrane, šole, cerkve in druge objekte, ki so ljudem omogočili dolgo življenje pod zemljo.

Podzemno mesto se razprostira na 18 nivojih in bi lahko sprejelo skoraj 20.000 ljudi, poroča portal N1 BiH.

Mesto, ki je nastajalo stoletja

Zgodovinarji menijo, da Derinkuyu ni bil zgrajen naenkrat, ampak se je razvijal več stoletij.

Po podatkih Unesca bi najstarejši deli lahko izvirali iz časa Frigijcev, iz prvega tisočletja pred našim štetjem, medtem ko so poznejše civilizacije še naprej širile podzemni kompleks.

Ker je Kapadokija skozi zgodovino bilo precej nemirno območje, domnevajo, da je bil Derinkuyu zgrajen za zaščito svojih prebivalcev pred vojnami in verskimi ali etničnimi pregoni.

Vse, kar je bilo potrebno za življenje, je bilo pod zemljo.

Derinkuyu ni služil le kot začasno zatočišče. Zasnovan je bil tako, da je omogočal normalno življenje celim skupnostim tudi več mesecev.

Dovršen prezračevalni sistem

Globoki vodnjaki so zagotavljali pitno vodo, posebni prostori pa so bili namenjeni shranjevanju žita, vina in živine.

V mestu so bile skupne kuhinje, šole in bogoslužni prostori, kar kaže, da je lahko delovalo skoraj kot popolnoma neodvisno naselje.

Eden največjih dosežkov graditeljev je bil prezračevalni sistem.

Več kot 50 prezračevalnih jaškov je zagotavljalo svež zrak v vseh delih kompleksa, vključno z njegovimi najglobljimi nadstropji.

Naravno nizka temperatura v podzemlju pa je dodatno pripomogla k ohranjanju zalog hrane skozi vse leto.